Category Archives: neuvrščeno

Popoldanske soline

img_2548-1img_2553-1img_2558-1img_2575-1img_2576-1img_2583-1img_2598-1

Sečoveljske soline so bile že nekaj časa na našem seznamu izletov. Dan pred silvestrovim smo se po kosilu odpravili proti Primorski, da ujamemo še nekaj morskih sončnih žarkov (in da naš mulc lahko med vožnjo oddrema svoj popoldanski spanec). Izbrali smo vhod v Sečovljah (območje Lera) in se sprehodili po zanimivih podestih in potkah ob kanalih in bazenih do Kanala Grande, kjer se nahaja na solinarskem trgu center za obiskovalce (manjši muzej z multimedijskimi predstavitvami). Na izhodu smo kupili še veliko vrečo soli, pomalicali sendviče iz nahrbtnika in se  odpravili še do Pirana, potem pa nazaj proti domu.

Krajinski park Sečoveljske soline

Advertisements

NS: nora slamica

V vrtcu nas je na oglasni deski pričakal namig, da lahko doma naredimo kakšen poskus s slamico. In smo se lotili.

Prvi je bil pihanje s slamico v vodo in delanje mehurčkov. Poplava je bila neizbežna. Drugi pa je bil pihajoči nogomet s pingpong žogico. Morda bomo ob naslednjem poskusu skrajšali slamice, ker je bilo za našega malčka malo prenaporno in je hitro izgubil interes. Sicer pa smo imeli obilo zabave.

Po Gradnikovi učni poti

IMG_0053IMG_0059IMG_0062IMG_0063IMG_0065Goriška Brda so bila že nekaj časa na našem “izletniškem” seznamu, sobotna vremenska napoved pa je obetala edini lep dan med prvomajskimi prazniki, tako da odločitev ni bila težka. Po zgodnjem kosilu smo se napakirali v avto in jo mahnili proti Brdom. S tem smo si prihranili iskanje gostilne, pa še dnevni spanec je bil opravljen kar v avtu.

Avto smo pustili pri Gradu Dobrovo, kjer smo si v TICu nabrali zemljevide in napotke za sprehod po Gradnikovi učni poti. Pot je dobro označena in poteka večinoma po kolovozih in makadamskih poteh, samo zadnji del čez Medano poteka po asfaltu, zato morda ni najbolj primerna za vozičkanje. Naš malček jo je delno prehodil sam, delno pa smo ga nosili kar v nahrbtniku.

V Medani smo se ustavili še na kozarcu rebule v domačiji Belica, potem pa jo mahnili nazaj do Dobrovega. Malico smo si privoščili kar med vinogradi z razgledom na severni del Brd.

Hitri pohodniki pot prehodijo v eni uri, mi pa smo vmes nabirali še kamenje in ga metali v vse možne luknje in kanale, občudovali drevesa in rožice, degustirali vino in malicali, tako da smo si vzeli kar celo popoldne.Po poti nazaj smo se z avtom ustavili še v Šmartnem, ki nas je s svojo lego in sistemom uličic spominjalo na mala istrska in toskanska mesteca (npr. Grožnjan), še prej pa smo naredili panoramski ovinek čez Ceglo, Vipolže in Kozano.